NOVICE

A splačalo se je potruditi! Prelepa družba petindevetdesetih planincev, pod taktirko vodje Planinske skupine SKD Bazovica z Reke, Darkom  Moharjem, je preživela v nedeljo, 1. marca neobičajen planinski dan v potepu po otoku Krku.

Na Darkovem, vsakoletnem tradicionalnem pohodu po Krku (letos že trinajsti, vedno najde različice poti) so se poleg domačinov z Reke, zbrali člani PD: Snežnik Ilirska Bistrica, RTV Ljubljana, Obalnega planinskega društva Koper ter skupina prijateljev z Gorenjske, iz Mojstrane in Golnika, Mengša in Ljubljane.

Darko, kot  dober poznavalec zgodovine in tradicije Krka, udeležencem vedno z veseljem  pokaže bogat razvoj  civilizacij na otoku. Zato so prvi  del izleta namenili ogledu arheološkega parka Mirine, ki se nahaja v zalivu Sepen, blizu Omišlja, kjer so ostanki antičnega naselja. Fulfinium iz prvega stoletja,. Ker se je morje dvignilo za več kot dva metra, je del mesta pod zemljo del pa pod morjem. Tu stoji tudi triladijska starokrščanska bazilika iz petega stoletja, ki naj bi bila največja v Sredozemlju, pa forum in še marsikaj zanimivega.

Večji del prijetno pomladanskega dneva pa so preživeli na pohodu po notranjosti otoka. Začeli so ga na gorskem prelazu Treskavcu (373 m), na Veli vrh so le pogledovali od daleč, nato so prečili doline Poljina, z dvema umetnima lokvama in Velo lokvo s pregrajeno lokvo, kjer se je dogodil tudi eden lepših dejanj izleta: počitek in malica in seveda veliko heca. Po oddihu so se povzpeli na najvišji vrh Krka – Obzovo (569 m), kjer so si lahko ogledali del otoškega bogastva Hrvatske: Prvić, Goli, Grgur, Rab, Galun pred Staro Baško, Plavnik in Cres. Doživeti hribe in modro morje s kamnitimi otoki – to je pravo razkošje. Pogled na kopno je bil nekoliko megličast, a zato nič manj privlačen, prepoznali so lahko Učko, Grobničke Alpe, vrhove Gorskega kotarja in Kapele, Senjsko bilo in v ozadju zaslutili Velebit. Z Obzove so krenili na vrh Žminja, kjer se je prvič odprl pogled proti Baščanski dolini in nato naprej skozi dolino Orlje in na Lipico, kjer so si ogledali in zvedeli vse o mrgarjih (s suhim zidom obdani prostori za ovce). Darko namreč udeležence vseskozi opozarja na posebnosti otoka in jim postreže s temeljito razlago. Prav to pomeni veliko dodano vrednost pohoda, so se strinjali udeleženci, saj jim s pripovedjo odpre, ne le oči, ampak tudi dušo, ker je v njegovem pripovedovanju toliko srčnosti in naklonjenosti otoku, kjer je preživel del mladosti in kamor se vseskozi vrača!

Zdaj je planinske ovčke čakal le še spust do romarskega svetišča “Majke Božje Goričke”, ter skozi vasice Batomalj in Jurandvor do mesta Baška. Spust je bil pravo presenečenje, saj je bil strm, zahteven in tudi dolg …bil je češnjica na torti.