Poletno planinsko sezono, ki v gore privabi največ planincev, letos krni vremensko muhasto poletje. Vendarle pa slovenske gore letno obišče več kot milijon obiskovalcev, ki jim je na voljo mreža preko 1.660 planinskih poti v skupni dolžini 9.616 kilometrov po vsej Sloveniji. Precejšen del slovenske planinske populacije se je tudi letošnje poletje podal v slovenske gore, le da se je večina zaradi neugodnih vremenskih napovedi in snežnih razmer v visokogorju odločila za krajši dnevni obisk dostopnejših vrhov sredogorja. Iz leta v leto se povečuje obisk tujih obiskovalcev, ki se ob vnaprej načrtovanem dopustu manj ozirajo na vreme in so letos pomembno prispevali k vrvežu v planinskih kočah, po besedah oskrbnikov so celo reševali poletno planinsko sezono v visokogorju. Prav na vseh koncih Slovenije opažajo porast obiska planincev iz držav Beneluxa, tradicijo pa ohranjajo obiskovalci sesednih držav, Nemčije in Češke. Kot poudarja Jure Brečko, oskrbnik Zasavske koče na Prehodavcih, so jih letos obiskovali pretežno tujci: »Brez tujcev bi kočo lahko zaprli, saj jih je bilo 80 %, Slovencev pa le 20 %. Letošnja poletna sezona je bila porazna, saj smo imeli 40 % manj obiska kot prejšnja leta. Glavni krivec je bilo vreme in pa zgrešene napovedi. Ko so napovedane plohe in nevihte, ni žive duše, pa je lahko tukaj lepo vreme.« Med tujimi gosti so letos prednjačili Nemci, Čehi, Belgijci in Nizozemci.
Podobno je tudi na Gomiščkovem zavetišču na Krnu. Gospodinja Andreja Locatelli sezono ocenjuje kot zelo slabo in podobno kot njen kolega s Prehodavcev za glavni vzrok navede slabo vreme in snežne razmere: »Dolgo se je zadržal sneg, ki so ga zimski planinci sicer navajeni, poletni planinci, ki jih je večina, pa si ne upajo na zahtevnejše poti.« Tujce vrh Krn pritegne predvsem z zgodovinskim ozadjem in možnostjo odkrivanja ostankov soške fronte, domače planince kot obvezna točka Slovenske planinske poti, oboje pa markantni dvatisočak tudi z razkošnim razgledom.
Gomiščkovo zavetišče na Krnu so letos obiskovali predvsem tuji planinci, foto Matej Ogorevc
Dolgo trajajoča snežna odeja jo je zagodla tudi kočam v Kamniško-Savinjskih Alpah. »Zaradi velike količine snega je veliko društev odpovedovalo izlete in rezervacije nočitev. Ker planinci niso vešči uporabe zimske opreme, jih preprosto ni,« pove Franc Beguš, oskrbnik Kranjske koče na Ledinah. »Glede vremena niti ni bilo tako slabo, vsaj pri nas ne, a ko ljudje slišijo, da se obetajo plohe, jih ni,« oceni Beguš, ki je na Ledinah že tretje leto. Glede na to, da je Kranjska koča na Ledinah težje dostopna in do nje vodijo le zahtevne in zelo zahtevne planinske poti, oskrbnik poudarja, da ljudje resno jemljejo vzpon do koče, ki po Beguševih besedah privablja obiskovalce »z velikimi porcijami, lepimi okoliškimi hribi, luštnimi sodelavkami in koncerti klasične glasbe«. Tradicija slednjih se je tretjo sezono že dobro ukoreninila. Oskrbnik, ki mu nikoli ne zmanjka idej, pa je najbolj ponosen, da so se prijeli ugodni organizirani prevozi z Jezerskega v Logarsko dolino in obratno.
Da kislo vreme zdesetka obisk, potrdi tudi Rado Novak, oskrbnik Koče na Klemenči jami pod Ojstrico. »Turistov, ki pridejo iz Logarske doline na Jamo na kosilo, in družin, ki pridejo na izlet, je bilo kar nekaj, planincev z višjimi cilji nad kočo pa zelo malo. Dobro obiskane vikende na koči bi lahko preštel na prste ene roke. Tudi alpinistov je bilo zelo malo, ker so okoliške stene mokre, kar se izredno pozna na prometu. Jeseni in pozimi bo treba v službo v dolini, da pokrijem sezono, a upam, da bo drugo leto bolje, ostajam optimist.« V koči, kjer je nočitev zelo malo, ponudba temelji na dobri kuhinji, Novak pa želi privabiti še več alpinistov, zato kot pobudnik in gonilna silna veliko moči usmerja v plezališče v Krofički: »V steni Krofičke, deset minut hoje oddaljeni od koče, bo od 50 do 100 smeri vseh težavnosti; polovica bo kratkih (do 50 m), od 30 do 40 smeri pa bo večraztežajnih. Računamo, da bo plezališče zaživelo prihodnjo sezono, urejamo pa tudi prostor za šotorjenje le 300 metrov od koče.«
Nasprotno pa so z letošnjo sezono praviloma zadovoljnejši oskrbniki sredogorskih koč. Zakonca Kordež, oskrbnika Doma na Uršlji gori, obisk letošnjega poletja ocenjujeta kot zadovoljiv: »Malo slabše je kot prejšnja leta, ni pa tako slabo. Prav gotovo tudi zato, ker je Uršlja gora lažje dostopna in jo obiskujejo tudi planinci, ki ne morejo v visokogorje. Naša vizija je, naj planinska koča ostane koča in ne postane gostilna. Tako nudi zavetje, kadar je slabo vreme, v njej mora biti prijetno in toplo. Planince privabljamo s prijaznostjo, dobro hrano in korektnostjo, mož pa je tudi izkušen planinec in dober svetovalec za poti,« poudari Kordeževa, ki z veseljem pričakuje planinsko jesen. »Če glas o domačih kremnih rezinah s Kuma seže v deveto vas, upam, da bom jeseni privabil še več ljudi. Če hodijo na Bled, zakaj ne bi še k meni, edino jezera nimam. Imam pa lep razgled, po moje najlepšega v Sloveniji,« se pohvali Roman Ledinek, najemnik Planinskega doma na Kumu. Ker na najvišjem vrhu Posavskega hribovja gospodari šele dobra dva meseca, težko oceni poletno sezono, a je zanj obisk zadovoljiv, znova pa odvisen od prognoze vremena: »Če je napoved slaba, pride deset ljudi, če je vreme lepo, tudi do dvesto.« Planinci pridejo navadno s sendvičem v nahrbtniku, več pa si privoščijo izletniki, ki se pripeljejo do polovice poti in se na Kum odpravijo na kosilo. Ledinek se trudi obiskovalce privabiti s prijaznostjo, dobro postrežbo in hrano, daleč naokrog je poznan po domačih slaščicah. Obisk koče je z osličkom in dvema kozama naredil zanimiv tudi za otroke.
Prvo leto v vlogi najemnikov sta tudi Gabrijela in Edvin Nagy na Tumovi koči na Slavniku. »Obisk je zadovoljiv, saj je letošnje poletje primernejše za obisk (primorskih, op. p.) planin kot za na morje,« ocenjuje Edvin in še doda, da obiskovalcev ni treba posebej vabiti, saj radi hodijo na Slavnik, kjer jih žena kuharica navduši z domačo hrano, od njokov in divjačine do domačega kruha in zavitkov. Zadnji severni tisočak Čičarije obiskujejo planinci z vse Slovenije, prav tako sosedje Italijani, pa tudi Avstrijci in Francozi.
Dom na Lubniku oskrbuje Cvetka Šmid šele prvo leto. »Po mojem mnenju obisk ni slab, saj na Lubnik hodijo stalni gostje (Lubnikarji, op. p.) in se ne ozirajo na vreme. Planinci prihajajo z vseh koncev Slovenije, ker je Škofja Loka s svojim starim mestnim jedrom zelo obiskana in ker je Lubnik zelo lahko dostopen, pa je veliko tudi turistov. Prevladujejo Nizozemci, dosti je Čehov, Avstrijcev, Nemcev, Italijanov.« Nočitev je malo, obiskovalce pa po oskrbničinih besedah privabljajo s ponudbo in okusno hrano, predvsem z ocvirkovko in jabolčnim zavitkom. »Do konca julija smo na Domu na Lubniku zabeležili 15 % večji promet kot lani v takem obdobju. Vzrok je gotovo v razmeroma slabem vremenu in zaradi bližine Škofje Loke, saj se ljudje, ki imajo malo časa, odločijo za kratek izlet, hkrati pa izkoristijo krajša obdobja jasnega vremena,« pove Jože Stanonik, predsednik loškega planinskega društva. Žal ne more enako trditi za Kočo na Blegošu. »Dostop do koče je bil dolgo oviran, zdaj pa se spravlja les, kar zagotovo vpliva na obiskovalce, saj imamo do konca julija za 8 % nižji promet kot lani. Avgusta dobro kaže obema kočama; lahko pričakujemo, da se Blegoš v jesenskem času popravi, na Lubniku pa si želimo tako dober obisk tudi v drugi polovici leta,« še dodaja Stanonik.
Letošnje poletje je primernejše za obisk sredogorja. Na Lubniku beležijo kar 15 % rast obiska, foto Manca Čujež
»Čeprav še nimamo zbranih uradnih podatkov planinskih društev, ki upravljajo planinske koče, lahko letošnjo planinsko sezono ocenimo kot slabo. Pravi pokazatelj je seveda ustvarjena razlika med prihodkom in stroški poslovanja, ta pa vsekakor predvsem v visokogorskih kočah ne bo takšna, da bi zagotovila pokrivanje vseh stroškov, saj ne smemo pozabiti, da je letošnja zima na marsikateri koči povzročila posledice,« ocenjuje podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, ki se ozira v prihodnost: »Vedno večji obisk tujih planincev v naših kočah kaže na to, da moramo promociji pohodništva in planinskih koč v tujini posvetiti še večjo pozornost tudi v sodelovanju s turističnimi organizacijami, pri tem pa si seveda prizadevati, da spremenjenih navad domačih obiskovalcev - krajši izleti, veliko večje prilagajanje vremenski napovedi, zmanjšana kupna moč ... - ne bomo poskusili nadomeščati z organizacijo dogodkov, ki v gore ne sodijo.«
|
