Vprašalnik je zajel
primerjavo sezone v zadnjem petletnem obdobju glede na število gostov, število
nočitev, število nočitev tujih gostov in oceno prometa. Po trenutni oceni je letošnja poletna sezona v
planinskih kočah do zdaj približno enaka oziroma malenkost boljša glede na
povprečje zadnjih petih let. Oskrbniki poročajo o malo večjem obisku in višjem skupnem
prometu. Več koč beleži višji obisk in višji skupni promet kot manjšega, vendar
ima nekaj koč slabšo sezono od povprečja. Skupnih nočitev je bilo po oceni
skoraj enako oziroma za odstotek manj kot v povprečju zadnjih petih let, s tem
da je še vedno nekoliko v porastu število nočitev tujih gostov. Primerjalno s
prejšnjimi leti je bila sezona 2011 izrazito dobra, 2014 izrazito slaba, sezona
2015 pa je povprečna oziroma za odtenek boljša od poletnih sezon v letih 2012
in 2013. Natančnejši podatki bodo predvidoma predstavljeni oktobra, ko bo
večina koč v visokogorju za letos zaprla svoja vrata.
Visokogorske koče imajo
malenkost slabšo sezono od koč sredogorja oz. nižje ležečih koč. Skupni promet
visokogorskih koč je sicer skoraj enak povprečju zadnjih petih let, a imajo
nekoliko manj nočitev od petletnega povprečja. Pri nočitvah je trend boljši za
nočitve tujcev kot nočitve domačih obiskovalcev. Pri kočah sredogorja in nižje
ležečih kočah je sezona v povprečju boljša za pet odstotkov, tako v skupnem
prometu kot številu obiskovalcev in nočitvah tujih obiskovalcev, edino skupno
število nočitev je enako povprečju zadnjih petih let. Letošnjo sezono je
zaznamovalo precej novih pridobitev v planinskih kočah, kot so novo vgrajene
čistilne naprave, zalogovniki vode in akumulatorji za sončne elektrarne, nova
strešna kritina ali žlebovi, obnova kuhinj in jedilnic ter ureditev okolice oz.
ceste do koče.
Pogačnikov dom na Kriških podih in Kamniška koča na Kamniškem sedlu (foto Manca Čujež in arhiv PZS)
Med visokogorskimi
kočami se lahko z nadpovprečno sezono pohvali Pogačnikov dom na Kriških
podih
(2050 m, PD Radovljica). »Letošnja sezona
je zelo dobra, obišče nas celo več planincev kot v dobrih prejšnjih sezonah, na
primer predlani. Poleg tega, da je več obiskovcev, tudi večina naroči hrano,
prav tako je več nočitev kot prejšnja leta. Če smo pred dvema letoma imeli med
tednom povprečno od 30 do 40 nočitev, jih imamo letos med 40 in 60, ob koncu
tedna pa je koča polna,« pove Neža
Rus, oskrbnica planinskega doma v Julijskih Alpah z 80 ležišči, ki ima od
lani tudi čistilno napravo. Približno dve tretjini je domačih planincev,
tretjina tujih, večinoma iz Hrvaške, Češke, Nemčije, Belgije in Avstrije.
Rusova pohvali dobro in primerno opremljenost planincev za visokogorje, opaža
pa tudi, da je med obiskovalci vse več takšnih, ki so na novo postali člani
planinskega društva.
»Če pozabimo lansko slabo
poletno sezono, je letošnja primerljiva s prejšnjimi, obisk je podoben kot pred
dvema, tremi, štirimi leti. Zaradi lege med Kocbekovim domom na Korošici in
Frischaufovim domom na Okrešlju imamo manj nočitev, a največ dnevnih gostov,
zato zagotovo prodamo več hrane kot ostale koče v okolici,« poudarja Simon Gregorc, dolgoletni oskrbnik Kamniške koče
na Kamniškem sedlu (1864 m, PD Kamnik). Kočo v Kamniško-Savinjskih Alpah
obišče več domačih kot tujih planincev, ki pridejo večinoma z Okrešlja, dosti
je Hrvatov, nekaj Avstrijcev, Nemcev, Švicarjev, Poljakov. Lastnico certifikata
okolju prijazna planinska koča so s pomočjo evropskih sredstev pred štirimi
leti popolnoma prenovili – obnovili so kopalnice, sobe in jedilnico ter
posodobili sončne celice, letos pa zamenjali tudi vetrnico.
Koča na Golici in Planinski dom na Kumu (foto Aljaž Šemrov in Zoran Višnikar)
Koča
na Golici (1582 m, PD Jesenice) prav tako letos privablja veliko
planincev, pri čemer ji pomaga tudi lega v sredogorju. »Koča leži malo nižje, zato smo imeli tudi lani kljub dežju dober
obisk, saj planinci niso hodili v visokogorje, letos pa je obisk še malo
boljši. Sem zadovoljna, nam pa sezono tako lani kot letos delajo tujci, ki pri
nas prenočujejo med hojo po poti Via Alpina. Med dnevnimi izletniki
prevladujejo slovenski in avstrijski planinci, med prenočevalci pa je 90
odstotkov tujcev. Julija so pri nas prenočevali planinci iz 14 držav, največ je
bilo Čehov, veliko tudi Belgijcev, Avstrijcev in Nemcev,« se po letošnji
sezoni ozre oskrbnica Bojana Hiti.
Na dobro obiskani koči v Karavankah so spomladi popravili balkon, markacisti so
s stopnicami in odvodnjavanjem posodobili pot, ravno v teh dneh pa menjujejo
žlebove in na Golici postavljajo spominsko obeležje ob 110. obletnici nekdanje Kadilnikove
koče na Golici, ki jo bodo 29. avgusta letos zaznamovali skupaj s 60-letnico
pesmi Na Golici in Ansamblom Saša Avsenika v gosteh.
Med
nižje ležečimi kočami se v Posavskem hribovju dobrega obiska veseli Planinski dom
na Kumu
(1211 m, PD Kum), čeprav so imeli zaradi obnove v začetku poletja zaprto cesto.
»Letos sem zadovoljen s prometom in
gosti, med katerimi je kar nekaj stalnih, ki se radi vračajo. Večinoma nas
obiskujejo domači planinci, najde se tudi kakšen tujec, nekaj Hrvatov,
Avstrijcev, kakšen Nemec, Kitajec, Japonec, obiskali so nas že Argentinci,« pove
oskrbnik Roman Ledinek. V koči so v
zadnjem letu uredili prostor pred točilnim pultom in čistilno napravo, do
septembra bodo vgradili še peč na drva, da bo obratovanje koče do okolja
prijaznejše, še poudari oskrbnik koče, ki se že lahko pohvali s certifikatom
družinam prijazna koča; največja atrakcija za otroke pa so osliček in dve kozi.
Janko Rabič, načelnik Gospodarske komisije PZS (foto Manca Čujež)
»Veseli smo, da je letošnja sezona veliko boljša od lanske
oziroma primerljiva s petletnim povprečjem. To je dobra spodbuda oskrbnikom in
društvom pri nadaljnjem vzdrževanju koč in obnovah, da bodo uspeli tudi iz
sezone pridobiti nekaj sredstev za gradnjo čistilnih naprav in varovanje okolja,« poudarja načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič. Planinska društva se srečujejo
s težavami zaradi vse težjih pogojev za zaposlovanje v kočah; zaostrena
zakonodaje ne dopušča izjem, zato je težje pridobiti kader za planinske koče,
kar je hkrati dražje za planinska društva, a se s skupnimi močmi trudijo za
zadovoljstvo planincev pri oskrbi in ponudbi. »Spodbujamo oskrbnike, da niso le dobri gostitelji, ampak da zna osebje
na planinskih kočah tudi podati informacije o poteh, vremenu in drugem, kar
zanima planince. Veseli smo predvsem pohval od planincev, ob kritikah pa se
zavedamo, da se pojavljajo tudi napake. Vpliva na delovanje koč neposredno
nimamo, se pa zavedamo, da mora biti na planinski koči oskrbnik tako prijazen
do planinca kot v dolini gostinec do turista,« še dodaja Rabič. Poleg
preostale promocije planinskih koč je PZS letos izdala tudi brezplačna letaka planinskih
koč v Julijskih Alpah ter v osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank.
Na vrhuncu poletne
planinske sezone, ki traja od sredine julija do sredine septembra, Planinska
zveza Slovenije poudarja, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno
psihofizično pripravljen in ima zanjo ustrezno opremo, ki jo zna uporabljati.
Pred odhodom v gore naj obiskovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost
planinskih koč, priporočljiva je tudi
rezervacija prenočišča in uporaba lastne posteljnine.
Varen planinski korak in na snidenje v gorah!
Manca Čujež
|
