POIŠČI

NOVICE

sreda, 12. avgust 2015 ob 16:50, ogledov: 7970

Letošnja poletna planinska sezona nad petletnim povprečjem

Planinsko društvo Radovljica | Planinsko društvo Jesenice | Planinsko društvo Kamnik | Planinsko društvo Kum | 
Objavil(a): Manca Ogrin
Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije (PZS) je v sredini poletne planinske sezone 2015 na osnovi vprašalnika izvedla oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč. V Sloveniji je 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 163 oskrbovanih planinskih koč. Letošnja sezona je dobra, izrazito boljša od lanske, zaznamovane z dežjem. Kot poročajo oskrbniki visokogorskih in nižje ležečih koč iz različnih delov Slovenije, le nekaj planinskih domov beleži slabši obisk od petletnega povprečja, večinoma pa je obisk primerljiv oziroma celo malce boljši kot v zadnjih petih letih, k čemur je zagotovo pripomoglo tudi obisku gora naklonjeno vreme.

Vprašalnik je zajel primerjavo sezone v zadnjem petletnem obdobju glede na število gostov, število nočitev, število nočitev tujih gostov in oceno prometa. Po trenutni oceni je letošnja poletna sezona v planinskih kočah do zdaj približno enaka oziroma malenkost boljša glede na povprečje zadnjih petih let. Oskrbniki poročajo o malo večjem obisku in višjem skupnem prometu. Več koč beleži višji obisk in višji skupni promet kot manjšega, vendar ima nekaj koč slabšo sezono od povprečja. Skupnih nočitev je bilo po oceni skoraj enako oziroma za odstotek manj kot v povprečju zadnjih petih let, s tem da je še vedno nekoliko v porastu število nočitev tujih gostov. Primerjalno s prejšnjimi leti je bila sezona 2011 izrazito dobra, 2014 izrazito slaba, sezona 2015 pa je povprečna oziroma za odtenek boljša od poletnih sezon v letih 2012 in 2013. Natančnejši podatki bodo predvidoma predstavljeni oktobra, ko bo večina koč v visokogorju za letos zaprla svoja vrata.

Visokogorske koče imajo malenkost slabšo sezono od koč sredogorja oz. nižje ležečih koč. Skupni promet visokogorskih koč je sicer skoraj enak povprečju zadnjih petih let, a imajo nekoliko manj nočitev od petletnega povprečja. Pri nočitvah je trend boljši za nočitve tujcev kot nočitve domačih obiskovalcev. Pri kočah sredogorja in nižje ležečih kočah je sezona v povprečju boljša za pet odstotkov, tako v skupnem prometu kot številu obiskovalcev in nočitvah tujih obiskovalcev, edino skupno število nočitev je enako povprečju zadnjih petih let. Letošnjo sezono je zaznamovalo precej novih pridobitev v planinskih kočah, kot so novo vgrajene čistilne naprave, zalogovniki vode in akumulatorji za sončne elektrarne, nova strešna kritina ali žlebovi, obnova kuhinj in jedilnic ter ureditev okolice oz. ceste do koče.

pogacnikov_dom_kamniska_koca
Pogačnikov dom na Kriških podih in Kamniška koča na Kamniškem sedlu (foto Manca Čujež in arhiv PZS)

Med visokogorskimi kočami se lahko z nadpovprečno sezono pohvali Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m, PD Radovljica). »Letošnja sezona je zelo dobra, obišče nas celo več planincev kot v dobrih prejšnjih sezonah, na primer predlani. Poleg tega, da je več obiskovcev, tudi večina naroči hrano, prav tako je več nočitev kot prejšnja leta. Če smo pred dvema letoma imeli med tednom povprečno od 30 do 40 nočitev, jih imamo letos med 40 in 60, ob koncu tedna pa je koča polna,« pove Neža Rus, oskrbnica planinskega doma v Julijskih Alpah z 80 ležišči, ki ima od lani tudi čistilno napravo. Približno dve tretjini je domačih planincev, tretjina tujih, večinoma iz Hrvaške, Češke, Nemčije, Belgije in Avstrije. Rusova pohvali dobro in primerno opremljenost planincev za visokogorje, opaža pa tudi, da je med obiskovalci vse več takšnih, ki so na novo postali člani planinskega društva.

»Če pozabimo lansko slabo poletno sezono, je letošnja primerljiva s prejšnjimi, obisk je podoben kot pred dvema, tremi, štirimi leti. Zaradi lege med Kocbekovim domom na Korošici in Frischaufovim domom na Okrešlju imamo manj nočitev, a največ dnevnih gostov, zato zagotovo prodamo več hrane kot ostale koče v okolici,« poudarja Simon Gregorc, dolgoletni oskrbnik Kamniške koče na Kamniškem sedlu (1864 m, PD Kamnik). Kočo v Kamniško-Savinjskih Alpah obišče več domačih kot tujih planincev, ki pridejo večinoma z Okrešlja, dosti je Hrvatov, nekaj Avstrijcev, Nemcev, Švicarjev, Poljakov. Lastnico certifikata okolju prijazna planinska koča so s pomočjo evropskih sredstev pred štirimi leti popolnoma prenovili – obnovili so kopalnice, sobe in jedilnico ter posodobili sončne celice, letos pa zamenjali tudi vetrnico.

koca_na_golici_dom_na_kumu
Koča na Golici in Planinski dom na Kumu (foto Aljaž Šemrov in Zoran Višnikar)

Koča na Golici (1582 m, PD Jesenice) prav tako letos privablja veliko planincev, pri čemer ji pomaga tudi lega v sredogorju. »Koča leži malo nižje, zato smo imeli tudi lani kljub dežju dober obisk, saj planinci niso hodili v visokogorje, letos pa je obisk še malo boljši. Sem zadovoljna, nam pa sezono tako lani kot letos delajo tujci, ki pri nas prenočujejo med hojo po poti Via Alpina. Med dnevnimi izletniki prevladujejo slovenski in avstrijski planinci, med prenočevalci pa je 90 odstotkov tujcev. Julija so pri nas prenočevali planinci iz 14 držav, največ je bilo Čehov, veliko tudi Belgijcev, Avstrijcev in Nemcev,« se po letošnji sezoni ozre oskrbnica Bojana Hiti. Na dobro obiskani koči v Karavankah so spomladi popravili balkon, markacisti so s stopnicami in odvodnjavanjem posodobili pot, ravno v teh dneh pa menjujejo žlebove in na Golici postavljajo spominsko obeležje ob 110. obletnici nekdanje Kadilnikove koče na Golici, ki jo bodo 29. avgusta letos zaznamovali skupaj s 60-letnico pesmi Na Golici in Ansamblom Saša Avsenika v gosteh.  

Med nižje ležečimi kočami se v Posavskem hribovju dobrega obiska veseli Planinski dom na Kumu (1211 m, PD Kum), čeprav so imeli zaradi obnove v začetku poletja zaprto cesto. »Letos sem zadovoljen s prometom in gosti, med katerimi je kar nekaj stalnih, ki se radi vračajo. Večinoma nas obiskujejo domači planinci, najde se tudi kakšen tujec, nekaj Hrvatov, Avstrijcev, kakšen Nemec, Kitajec, Japonec, obiskali so nas že Argentinci,« pove oskrbnik Roman Ledinek. V koči so v zadnjem letu uredili prostor pred točilnim pultom in čistilno napravo, do septembra bodo vgradili še peč na drva, da bo obratovanje koče do okolja prijaznejše, še poudari oskrbnik koče, ki se že lahko pohvali s certifikatom družinam prijazna koča; največja atrakcija za otroke pa so osliček in dve kozi.

Janko_Rabic_nacelnik_Gospodarske_komisije_PZS_foto_Manca_Cujez
Janko Rabič, načelnik Gospodarske komisije PZS (foto Manca Čujež)

»Veseli smo, da je letošnja sezona veliko boljša od lanske oziroma primerljiva s petletnim povprečjem. To je dobra spodbuda oskrbnikom in društvom pri nadaljnjem vzdrževanju koč in obnovah, da bodo uspeli tudi iz sezone pridobiti nekaj sredstev za gradnjo čistilnih naprav in varovanje okolja,« poudarja načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič. Planinska društva se srečujejo s težavami zaradi vse težjih pogojev za zaposlovanje v kočah; zaostrena zakonodaje ne dopušča izjem, zato je težje pridobiti kader za planinske koče, kar je hkrati dražje za planinska društva, a se s skupnimi močmi trudijo za zadovoljstvo planincev pri oskrbi in ponudbi. »Spodbujamo oskrbnike, da niso le dobri gostitelji, ampak da zna osebje na planinskih kočah tudi podati informacije o poteh, vremenu in drugem, kar zanima planince. Veseli smo predvsem pohval od planincev, ob kritikah pa se zavedamo, da se pojavljajo tudi napake. Vpliva na delovanje koč neposredno nimamo, se pa zavedamo, da mora biti na planinski koči oskrbnik tako prijazen do planinca kot v dolini gostinec do turista,« še dodaja Rabič. Poleg preostale promocije planinskih koč je PZS letos izdala tudi brezplačna letaka planinskih koč v Julijskih Alpah ter v osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank.

Na vrhuncu poletne planinske sezone, ki traja od sredine julija do sredine septembra, Planinska zveza Slovenije poudarja, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno psihofizično pripravljen in ima zanjo ustrezno opremo, ki jo zna uporabljati. Pred odhodom v gore naj obiskovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč, priporočljiva je tudi rezervacija prenočišča in uporaba lastne posteljnine.

Varen planinski korak in na snidenje v gorah!

Manca Čujež

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2022

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE