NOVICE

Od občin Dovje in Mojstrana je 15. aprila 1895 za en goldinar kupil »špico« Velikega Triglava, za skupaj 16 kvadratnih metrov zemljišča, ter začel izdelavo stolpa.  V Planinskem vestniku so maja 1895 zapisali: "Marsikomu se morebiti zdi ves načrt neizvršljiv, a jekleni vztrajnosti in požrtvovalnosti g. župnika se bode gotovo posrečila izvršitev te čudovite stavbe. Aljažev stolp bo najvišja stavba ne le na Slovenskem, ampak nasploh po slovanskem svetu."

Mojstra Antona Belca iz Šentvida pri Ljubljani je zadolžil za izgradnjo Aljaževega stolpa. Izdelan je bil iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom. Z Belcem sta ga skupaj s še tremi delavci postavila v dveh dneh. Prespali so v Dežmanovi koči. Imeli so srečo, da je bil Triglav tiste dni ovit v meglo in ni bilo nemških planincev, ki so v svojih kočah imeli pri prostoru in prenočiščih prednost pred Slovenci. Takšno razlikovanje je Aljaža tudi napeljalo k zamisli za postavitev slovenske koče na Kredarici.

Aljažev stolp je skozi zgodovino večkrat spremenil svojo podobo. (vir Slovensko planinstvo)

Nakup zemljišča vrh Triglava in postavitev stolpa sta Aljažu prinesla pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so se ga lotile s trditvijo, da je ob izgradnji uničil podzemno triangulacijsko točko prvega reda. S to obtožbo so hoteli doseči rušenje stolpa. Aljaž pa se je obtožbam uprl, češ da so 40 let poprej civilni inženirji postavili na vrhu le leseno piramido za meritve, ki pa je bila zaradi vremena kmalu uničena. Preiskava, ki jo je vodil deželni geometer, se je vlekla kar pol leta, ne da bi Aljaž zanjo vedel. Pri tem so bili zaslišani kmetje, planinci, lovci in vodniki. Vendar pa je bil Aljaž pripravljen na obrambo, saj je imel priči, ki sta bili pripravljeni potrditi njegovo navedbo o leseni piramidi. To sta bila vodnik Janez Klinar – Požganc in srenjski sluga Gregor Legat. Končno je pravdo ovrgel vojaški stotnik Schwarz, ki je pričal, da podzemeljske triangulacijske točke na Triglavu nikoli ni bilo in da je na tem mestu stala lesena piramida. Stotnik je nato Aljaža prosil, da bi za mero vzel stolp in v sredini tlorisa zakopal škatlo s pergamentom kot pravo triangulacijsko točko. Po takšni ureditvi triangulacijske točke pa je to pomenilo, da je stolp pod cesarskim varstvom, čeprav v Aljaževi lasti.

Aljaž je o tem burnem delu svojega življenju zapisal: "Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga. Pridobil sem dovško občino (prej so Nemci tukaj gospodarili!) in okrepil sem Slovensko planinsko društvo." Aljaž je kasneje stolp in zemljišče podaril SPD.

Aljažev dom v Vratih, Aljažev stolp na Triglavu in Triglavski dom na Kredarici (foto Manca Čujež)

Še istega leta 1895 je dal postaviti še Aljaževo kočo v Vratih, odkupil pa je tudi zemljišče na Kredarici. V Vratih so leta 1904 postavili Aljažev dom, ki pa ga je pet let kasneje podrl snežni plaz. Leta 1910 je Aljaž izbral novo lokacijo v Vratih, poiskal izvir vode, priskrbel les in najel delavce za izgradnjo novega doma. Odprli so ga 9. julija 1910. Na Aljaževem zemljišču na Kredarici je SPD leta 1896 postavilo skromno kočo, ki so jo odprli 10. avgusta. V letih 1909 in 1910 je bila razširjena ter poimenovana Triglavski dom na Kredarici. Tudi tega je po izgradnji prepisal na SPD. Tik pod vrhom Triglava je dal v skalo izstreliti
še votlino, tako imenovano Staničevo zavetišče, da bi se vanj lahko zatekli planinci ob neurju.

Vir: Slovensko planinstvo (Peter Mikša in Kornelija Ajlec)