Planinska
zveza Slovenije je začela izdajati serijo vodnikov po Julijskih Alpah, ki kot prava enciklopedija v malem sistematično
opisujejo vse na določenem območju, od najenostavnejših markiranih poti do
zahtevnih brezpotij in celo lažjih plezalnih smeri. Primerni so tako za
planince, ki delajo prve korake v gorski svet, kot za najbolj izkušene
stezosledce in ljubitelje brezpotij ter normalnih pristopov na osamljene špice.
Odlikujeta jih sistematičnost in prenovljena grafična podoba, upoštevajo
modernega uporabnika, dodane so GPS-koordinate vseh pomembnih točk in ilustrativne
fotografije za pomoč pri orientiranju.
Vodnik
Julijske Alpe: Skupini Mangarta
in Jalovca se osredotoča na severozahodni del Vzhodnih Julijskih Alp z
opisi najbolj znanih slovenskih vrhov, pa tudi nekaterih najbolj cenjenih
kotičkov za iskalce gorske samote. Mangartu in Jalovcu družbo delajo razgledne
Mojstrovke, grebeni Bavškega Grintavca in skalnate Ponce, v zaraščeno divjino
pozabljeni Predelski Vršiči, remšendolske gore in skupina Ciprnika, samotni
Pelci, Pihavci in skrivnostne strmine Loške stene. »V vodniku je opisanih 124 vrhov, kolikor jih je v skupini Mangarta in
Jalovca in kamor vodi več kot 200 poti, od zelo popularnih markiranih prek
tistih, ki jih je treba še poiskati, pa vse do poti druge plezalne stopnje. Za
lažje orientiranje je dodanih 21 črno-belih slik z vrisanimi potmi. Vodnik je
namenjen tako ljubiteljem priljubljenih poti kot pravim gorniškim sladokuscem,
ki v gorah iščejo samoto,« je povedal avtor Jože Drab.
Matej Planko, Jože Drab, Tone Golnar in Mojca Stritar Kučuk na predstavitvi novosti Planinske založbe PZS (foto Manca Čujež)
Vodnik
Zahodne Julijske Alpe
Klemna Janše, ki bo izšel v kratkem, prinaša opise mikavnega zahodnega dela Julijcev, ki so
pretežno na italijanski strani meje, pa tako natančnega opisa nimajo niti v
italijanščini. »V vodniku so zajeti hribi,
ki so med Slovenci vedno bolj priljubljeni, poleg dobro obiskanih vrhov v
skupinah Kanina, Viša in Montaža tudi nekatera malo znana območja, prvič tako
podrobno predstavljena v slovenščini: razdrapane Naborjetske gore nad dolino
Dunje, greben Muzcev, dolgi greben Stola in Karmana, pa pozabljeni vrhovi
zahodno od Strme peči,« je vsebino osvetlila urednica Mojca Stritar Kučuk.
Mnogo
ljubiteljev gora zahaja nad dolino Kamniške Bistrice, zato jih bo razveselila tretja,
dopolnjena in popravljena izdaja plezalnega vodnika Repov kot, Kamniška Bela
avtorjev Toneta Golnarja,
Silvija Morojne in Bojana Pollaka, ki je izšla po 22
letih. Stene se niso bistveno spremenile, so pa v tem času alpinisti preplezali
več kot petdeset novih smeri in mnoge zahtevne prosto ponovili. Opravljenih je
bilo tudi nekaj alpinističnih smukov po zahtevnih strmih pobočjih. »Največji napredek je v tehničnem smislu, v
vodnik smo vključili prenovljene skice, boljše fotografije in natančnejši
zemljevid. Opisanih je okrog 300 plezalnih smeri, od tega več kot 60 novih, okrog
100 vzponov v plezališčih, dodani so tudi turni smuki,« je poudaril soavtor
vodnika Tone Golnar.
Knjižne novosti in zemljevidi bodo razveselili tako odrasle kot najmlajše obiskovalce gorskega sveta. (foto Manca Čujež)
Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetsko
družbo na
osnovi zadnjega stanja iz katastra planinskih poti PZS
izdala prve tri v seriji plastificiranih
planinskih zemljevidov v merilu 1 : 50.000, in sicer Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe
in Karavanke – osrednji del. Ti
zemljevidi so obstojnejši od papirnatih, pri uporabi se ne trgajo, zlaganje je
preprosto, po njih lahko pišemo in napisano tudi zbrišemo, največja prednost pa
je njihova neobčutljivost na vlago in sonce, a je zaradi rež pri zgibanju z
njimi težja orientacija z vrha, zato planinska zveza ostaja tudi pri klasičnih
papirnatih zemljevidih. »Zemljevidi PZS
so sodobno pripravljeni in jih redno posodabljamo. Naš cilj je, da bi v
naslednjih treh letih obnovili celotno paleto planinskih zemljevidov, tudi
tistih, ki so komercialno manj zanimivi oz. pokrivajo manj obiskane predele
Slovenije. Pri tem velja poudariti, da z nakupom vseh zemljevidov PZS pripomoremo
tudi k zbiranju sredstev za obnovo planinskih poti in vzdrževanje katastra
planinskih poti,« je izpostavil generalni sekretar PZS Matej Planko in za letos napovedal še izid prenovljenih zemljevidov
Grintovcev, Bohinja, Stola in Triglava v merilu 1 : 25.000. Predstavil je tudi planinski koledar za leto
2016,
ki tudi letos stavi na kakovostno fotografijo in praktičnost.
Planinska založba PZS je za letošnjo poletno
sezono pripravila težko pričakovano novost za uporabnike, na katere se je pogosto
pozabljalo. Najmlajše
obiskovalce gora bo med počitnicami razveselil Planinski zabavnik,
delovni zvezek o gorah z nalogami za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo, ki
so ga pripravile Urška Stritar, Karmen Usar, Natalija Marovt in Mojca
Stritar Kučuk, ilustracije pa je prispevala Petra Grmek. »Namenjen je otrokom od 4. do
9. leta, ki jih skozi tri težavnostne stopnje z igro, ustvarjalnostjo in
miselnimi izzivi prijazno uvaja v planinski svet,« je
povedala soavtorica Mojca Stritar Kučuk.
Raznovrstne naloge mladim planincem zabavno, a hkrati poučno približajo številna
področja planinstva – planinsko opremo, gorske rastline in živali, nevarnosti v
gorah, zgodovino, varstvo narave, planinsko organizacijo in koče ... Zabavnik bo na svetlem v roku dveh tednov.
Manca Čujež
------------------ Medijske objave: Literatura za planince (TV Slovenija 1) Naval na šport (Val 202) Planinska založba PZS predstavila knjižne novosti in zemljevide (STA/Ljubljanske novice) Vsi v naravo s poletnimi novostmi Planinske založbe PZS (si21.com) Po slovenskih gorah z (novim) vodnikom v roki (MMC RTV Slovenija) Novi vodniki po planinskih poteh (Gorenjski glas) V kraljestvu Mangarta in Jalovca (Nedelo) Jože Drab, gornik, avtor vodnika po Julijskih Alpah: Če bi bil žival, bi bil orel (Dnevnik) Z otroki v gore (SIO)
|