Dan Alpske
konvencije pod sloganom Po alpskih
dolinah s kolesom in peš – iz Mojstrane v Krmo, Vrata in Radovno!, ki so ga
pripravili Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, Občina Kranjska Gora, LTO
Kranjska Gora, Triglavski narodni park, Planinska zveza Slovenije, Slovenski
planinski muzej in Gornjesavski muzej Jesenice v sodelovanju z Ministrstvom za
okolje in prostor ter Stalnim sekretariatom Alpske konvencije, je potekal
šestič in je primer vzornega sodelovanja različnih deležnikov na območju Alp z
lokalnim okoljem.
Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij s predstavitvijo 5.
poročila o stanju Alp na temo demografskih sprememb in s predstavitvijo
možnosti izvedbe pilotnega projekta Planinske vasi v Sloveniji je bil v petek,
29. maja 2015, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Generalna
direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan je poudarila, da skozi slogan Po alpskih dolinah s kolesom in peš krepimo partnerstva in
prepoznavnost konvencije na lokalni in regionalni ravni in da je predstavitev
poročila o stanju Alp odprla tudi strokovno razpravo o vlogi gorskih in
obmejnih območij v okviru prenove Strategije prostorskega razvoja Slovenije.
Glavne poudarke 5. poročila o stanju Alp na temo demografske spremembe je
predstavila namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije Simona Vrevc in izpostavila, da so
vidni skupni trendi, vendar ne moremo govoriti o zakonitostih, saj Alpe
postajajo tudi privlačno območje za priseljevanje. Podrobnejšo sliko za Slovenijo je predstavil mag. Tomaž Miklavčič. Slovenija je v
Alpsko konvencijo vključena z 62 občinami, ki predstavljajo tretjino
slovenskega ozemlja. V zadnjem delu posveta so bile predstavljene
možnosti vključitve v projekt Planinskih vasi, ki ga vodi Avstrijska planinska zveza, v Sloveniji
pa je k njemu pristopila Planinska zveza Slovenije (PZS). Podpredsednik
PZS in vodja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani Miro Eržen je predstavil kriterije za vključitev, formalni
postopek novih kandidatov predvsem pa dosedanje aktivnosti PZS pri ugotavljanju
možnosti za implementacijo projekta v Sloveniji. Razpravljavci
so se strinjali, da bi morala država razvoju gorskim in obmejnim območjem
nameniti specifično vlogo, prepoznati
njihov strateški pomen in jih ustrezno podpirati. Natančnejše poročilo s
posveta in predstavitve so dostopne na tej povezavi. 5. poročilo o stanju Alp bo predvidoma julija
natisnjeno v vseh alpskih jezikih in dostopno na spletu.
Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij v Slovenskem planinskem muzeju (foto Majda Lovrenčič)
Osrednji dogodek ob Dnevu Alpske konvencije je potekal v
soboto, 30. maja 2015, ko so organizatorji pripravili rekreativno kolesarjenje v Krmo, pohod do Pocarjeve
domačije v dolini Radovne in pohod po poti Triglavske Bistrice v
dolini Vrata z bogatim spremljevalnim
programom pri Slovenskem planinskem muzeju. Udeleženci so si lahko brezplačno ogledali Slovenski planinski
muzej v Mojstrani in Pocarjevo domačijo v Zgornji Radovni, muzejsko urejeno
domačijo in informacijsko postajo Triglavskega narodnega parka. Pred Slovenskim
planinskim muzejem so se udeleženci lahko preizkusili v plezanju v različno zahtevnih smereh na plezalnem stolpu, si
ogledali prikaz gorskega reševanja v
steni Grančišča v organizaciji Društva GRS Mojstrana, za najmlajše obiskovalce pa so potekale delavnice na temo filmske
pravljice Ledenec, Aljaževega stolpa in življenja v alpskih dolinah. V
kulturnem programu so sodelovali Pihalni
orkester Jesenice-Kranjska Gora, pevski
zbor Triglavski zvonovi in pevci Glasbenega
studia Osminka. Na stojnicah so se s svojimi programi in ponudbo
predstavili Turizem Bohinj, LTO Kranjska Gora, TD Dovje-Mojstrana, TIC
Jezersko, Naravni park Julijsko predgorje iz Italije, Biosferno območje
Nockberge iz Avstrije, WWF Adria, Stalni sekretariat Alpske konvencije, CIPRA
in Triglavski narodni park.
V uradnem delu dogodka so udeležence
pozdravili podžupan Občine Kranjska Gora
Bogdan Janša, vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka dr. Bogomil Breznik, podpredsednik
Planinske zveze Slovenije in vodja Slovenskega planinskega muzeja Miro Eržen, državna sekretarka na
Ministrstvu za okolje in prostor mag.
Tanja Bogataj in namestnica generalnega sekretarja Stalnega sekretariata
Alpske konvencije Simona Vrevc.
Strinjali so se, da je dogodek primer dobrega sodelovanja za skupni cilj –
varovanje občutljivega alpskega prostora in narave nasploh ter da je dogodek
vzoren primer, kako Alpsko konvencijo približati lokalni ravni.
Po poti Triglavske Bistrice (foto Marjeta Albinini)
Na
Dan Alpske konvencije je izšla tudi knjižica
Vozni redi v Alpah 2015, ki jo je skupaj še z 21 partnerji pripravlja Cipra Slovenija, društvo
za varstvo Alp. Priročna knjižica v slovenskem in angleškem jeziku je primerna
tako za obiskovalce kot domačine. Vsebuje pregled voznih redov vseh linij
avtobusnega in železniškega prometa, žičnic in ladje na območju slovenskih Alp
in v delu Avstrije. Novost v letošnji izdaji je tabela izposoje koles, s katero
želijo poudariti pomen kolesarskega udejstvovanja v prometu.
Na
prireditvi je potekala tudi podelitev
nagrad literarnega natečaja na temo Aljaževega stolpa, saj letos
mineva 120
let od postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Osnovnošolci so s pomočjo
grafitov, kratkih filmov ter kratkih zgodb razmišljali o pomenu Aljaževega
stolpa.
Izlet na Dovško Babo v organizaciji Planinskega
društva Dovje-Mojstrana v nedeljo, 31. maja 2015, pa je bil zaradi slabega
vremena odpovedan.
| Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki
zadeva gorsko območje. Sklenile so jo države Alpskega loka: Avstrija, Francija,
Italija, Kneževina Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica, ter
Evropska skupnost. Pomeni skupno odgovornost in skupno strategijo za sožitje
med varovanjem narave in gospodarjenjem z njenimi viri. Alpe obsegajo
območje veliko 190.959 km², ki v dolžino meri 1.200 km in v širino do 300 km.
Alpski lok se vzpenja od morja in seže do vrha Mont Blanca 4.807 metrov visoko.
Alpsko gorovje se razteza prek osmih držav, pri čemer je delež Avstrije 28,7 %
celotne površine Alp, Italije 27,2 %, Francije 21,4 %, Švice 13,2 %, Nemčije
5,8 %, Slovenije 3,6 %, Lihtenštajna 0,08 % in Monaka 0,001 %. Cilj pobudnikov
konvencije je varovati Alpe kot življenjski in
gospodarski prostor, kulturno, jezikovno in krajinsko raznovrstnost.
Alpe so s svojo biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, naravno,
kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14 milijonov ljudi in
privlačen turističen cilj za približno 120 milijonov obiskovalcev letno. Alpska
konvencija si prizadeva za trajnostni turizem in trajnostni razvoj Alp z vsemi
svojimi značilnostmi. Prav tako si prizadeva za zmanjšanje prometnih
obremenitev, zato spodbuja naravi prijaznejše obiskovanje Alp z uporabo javnih
prevozov in s posebnimi ureditvami prometa v alpskih dolinah. Alpska konvencija
in njeni protokoli predstavljajo instrumente trajnostnega razvoja alpskega
prostora in predlagajo enoten koncept razvoja, ki bi preprečeval, da bi se konkurenčni
boj odvijal na račun narave in v škodo ljudi. S skupnimi prizadevanji je treba
poiskati metode, ki bodo z omejenimi viri v gorskem prostoru ravnale na najbolj
gospodaren način in brez posledic za prihodnje generacije. Uresničevanje
prizadevanj konvencije v praksi je zagotovo tudi Dan Alpske
konvencije. |
Tina Markun
-----------------------
Povezani novici:
Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij
6. dan Alpske konvencije za prijaznejše obiskovanje alpskega prostora |
